DRUŠTVO CIVILNA INICIATIVA MALEČNIK

Številka:                354-06-40/2005/

Datum:                  08.08.2012

 

Zadeva:                Zapisnik sestanka predstavnikov Direktorata za javne službe varstva okolje in investicij v okolje s predstavniki civilne iniciative

 

dne 08.08.2012 ob 13.00 uri je v prostorih Direktorata za javne službe varstva okolja in investicij v okolje (DJSVOIVO) na Litostrojski 54 v Ljubljani potekal sestanek predstavnikov DJSVOIVO s predstavniki civilnih iniciativ, aktivnih na področju nadzora dimnikarske javne gospodarske službe.

 

Prisotni:

Drago Sukič (Civilna iniciativa Malečnik)

Tatjana Pečnik (dimnikarstvo brez državne koncesije)

Matija Kramar (Vseslovenska civilna pobuda Dimnik)

Ivan Šarfer (Civilna iniciativa Malečnik)

Jožef Škof (Civilna iniciativa Malečnik)

Leon Behin (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje)

Vito Lojk (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje)

Katja Stražiščar (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje)

 

Leon Behin na začetku vse navzoče pozdravi ter predlaga, da z besedo pričnejo kar predstavniki civilnih iniciativ, ki so predlagali ta sestanek in jih povabi, da predstavijo namen in vsebino sestanka.

 

Kramar Matija, predsednik VCP Dimnik, preda predstavnikom MKO izvod predlogov, ki so jih pripravili za ureditev dimnikarske službe. Ob enem zaprosi, da jih tudi z besedo povzame oziroma predstavi.

G. Kramar najprej pove, da si že več let prizadevajo za spremembo zakonodaje, ki je napisana s strani interesno povezanih ljudi in je zato neučinkovita. Kršitve s strani dimnikarjev niso sankcionirane, saj se uporabnik nima kam pritožit. Ministrstvo pri vsaki pobudi s strani CI in drugih institucij navaja, da hitre spremembe niso možne, vendar gre po besedah g Kramarja za namerno zavlačevanje in samovoljo zaposlenih na ministrstvu.

Dimnikarji že od začetka koncesij navajajo, da največ prispevajo k varovanju zdravja in preprečevanju prekomernih emisij, a podatki o tem se ne zbirajo, zato gre za lažne podatke. Največji strokovni argument o emisijah in meritvah teh emisij, ki ga politika ne upošteva je projektna naloga Strojne fakultete. Drugi dokument, ki zahtevamo, da se upošteva resolucija o varstvu potrošnikov 2006-2010, ki predvideva prostost pri izbiri storitev na trgu. Neupoštevanje direktive napeljuje uporabnike na direktno uporabo direktive in zahtevo za izvrševanje njenih določil. Meritve na napravah v gospodinjstvih je potrebno takoj črtati, ker jih direktive ne predvidevajo.

Nadalje je g. Kramar predstavil zahteve za izvršitev sklepov predhodnih sestankov:

-       dosledno upoštevaje dimnikarske zakonodaje, vključno z uvedbo registra MKN,

-       upoštevanje Zakona o meroslovju, njegova sprememba in akreditacija postopka merjenja,

-       črtanje 40.c člena Uredbe,

-       koncesijo ostanejo v veljavi do izteka in naj se ne podaljšujejo,

-       storitve naj se dovoli opravljati tudi drugim izvajalcem; predvsem za tiste naprave, ki jih je več, kot jih predvidevajo koncesijske pogodbe,

-       da se uvedejo kazenski postopki za tiste, ki so omogočili nezakonito podeljevanje koncesij,

-       prosta izbira izvajalca,

-       dimnikarji niso edini strokovno usposobljeni za opravljanje prvih pregledov in meritev,

-       nekatere storitve naj se ne opravljajo v garancijskem roku naprav,

-       za strokovne preglede ni dovolj IV. Stopnja izobrazbe,

-       cenik se naj prevede v obliko izpred 2004, zmanjša naj se pogostost storitev, redni pregledi naj se ne zaračunavajo,

-       takoj pričeti izvrševati sklepe Odbora pristojnega za okolje v DZ,

-       sprememba zakonodaje naj se ob prisotnosti predstavnika CI, izvede v letošnjem letu.

 

V primeru nepripravljenosti ministrstva za predlagane spremembe, bomo obvestili javnost in EU, nenazadnje tudi predlagali referendum. Civilna iniciativa si ne prizadeva za ukinitev dimnikarske službe, temveč za dosledno spoštovanje predpisov, je zaključil g. Kramar.

 

Leon Behin pove, da gremo lahko še bolj podrobno, vendar bomo, ko se bodo zadeve pripravljale, še sodelovali, na čisto konkretnih zadevah. Tudi za današnje predloge nekaj časa, da jih pregledamo in odgovorimo. Vprašal se je ali je po mnenju CI potrebna popolna liberalizacija ali samo delna, kjer se je potrebno zavedati, da je nekatere širše zahteve, predvsem varovanja okolja in požarne varnosti, potrebno še zmeraj izvajati in zagotavljati.

 

Tatjana Pečnik je ponovila, da evropska direktiva ne predvideva meritev, podobno pa je pri F-plinih za izvajanje nadzora potrebna licenca. Pri malih kurilnih napravah je potrebno samo svetovanje o zamenjavi kurilnih naprav z napravami na ustreznejše vrste goriva. Sprememba preglednejšega cenika je mogoča takoj, zaračunavanje po paketih ni bilo nikoli. V nadaljevanju navede posamezne podrobnosti o predlaganih spremembah, ki so že bile predlagane po letu 2002. Prej so strokovne preglede opravljali le dimnikarski mojstri in dimnikarski delovodje. Danes strokovno usposobljenih dimnikarjev nimamo dovolj. Inšpektor za okolje ne bi smel izvajati 40.c člena, ker okoljski inšpektor prvenstveno skrbi, da se prepreči onesnaženje – to bi moral delati tržni inšpektor. 40.c člen je bil napisan zgolj za zaščito izbranega koncesionarja, ki svojega dela ne izvaja, lahko pa bi delal vsak, ki nima negativne odločbe za tisto območje.

 

Leon Behin je povzel, za lažje razumevanje, predlog CI po katerem naj uporabnik, lastnik naj ne bi bil več obvezen dajati opravljati storitev točno določenemu koncesionarju, ampak komurkoli, ki bi bil na listi usposobljenih, z drugimi besedami ne bila to več javna služba. Če ni več javna služba ni več potrebna regulativa (cenik, obveznosti).

 

 

Kramar Matija odgovarja, da dimnikarje potrebujemo, vendar dimnikarji danes opravljajo 80% nedimnikarskih del. Primer zagotovljenega zaslužka je prihod k stranki, kjer nič ne opravi, temveč le računa. Zato mi predlagamo sistem, kjer bodo storitve tudi opravljanje in ne samo zaračunane. Na odročnejših krajih jih ni, tam bi jih ljudje zares potrebovali. Opozoril je tudi na vrsto zlorab v blokovskih naseljih, kjer se zaračunavajo storitve, ki se ne opravijo.

 

Ivan Žohar pove, da zasledujejo cilje, da se storitve ne bi opravljale 2x, to bi dosegli z ločitvijo kurilne naprave in dimnika. Koncesije je potrebno podeliti pod novimi pogoji in predvsem tistim, ki želijo opravljati storitve. Lahko govorimo o korupciji, če je lahko gospod Kaplar podelil koncesijo svoji ženi.

 

Katja Stražiščar pojasni, Jože Kaplar ni bil zaposlen na Ministrstvu v času podelitve koncesije Eko-dimniku leta 2007 in da je bilo to dejstvo že večkrat pojasnjeno predstavnikom civilne iniciative, zato naj se v nadalje te navedbe izogibajo. Pojasni tudi, da je Protikorupcijska komisija ugotovila znake koruptivnih dejanj, vendar ne s strani g. Kaplarja.

 

Leon Behin pojasni, da postopki (Računsko sodišče) tečejo in da zdaj ni primerno govoriti o preteklosti in se posvetimo temu, kar lahko mi spremenimo.

 

Jožef Škof želi, da se stvar uredi, ker so zadeve presegle vsako mejo dobrega okusa in traja predolgo, kar ni v zadovoljstvo uporabnikov. Ima upanje. V premnogih konkretnih primerih gre za zaračunavanje na vsak način, če ne drugače za zaračunavanje zavračanja storitev. Potrebno bi bilo upoštevati, kar je napisala strojna fakulteta.

Leta 2009 smo ustanovili komisijo za pripravo novega zakona, vendar je komisija razpadla, ker je bilo že prej vse dogovorjeno.

 

Tatjana Pečnik je poudarila, da dve stvari lahko takoj uredimo: spremenimo cenik in črtamo 40.c člen, do septembra.

 

Leon Behin povzame, da dimnikarska služba v Sloveniji potrebuje državno regulativo za javno službo oziroma storitve čiščenja, ker ima širša vplive na okolje in predvsem požarno varnost. Ostale storitve bi šle v smeri liberalizacije. Glavni problem, kot vidimo tudi na ministrstvu je v preglednosti in s tem razumljivosti cenika. S tem Cenikom niso zadovoljni ne uporabniki, ne politiki in tudi dimnikarji, zato bi bilo potrebno podrobneje opisati in določiti vsebino storitev v posebni Uredbi o oskrbovalnih standardih. Stroka bo morala prispevati strokovne podlage za posamezne odločitve.

 

Tatjana Pečnik nasprotuje primerjanju z Nemčijo, ker so tam razmere popolnoma drugačne. Ni strokovnega kadra, ki bi poučil dimnikarja, ki bi šele začel izvajati storitve. Prav tako, kot vsebino je potrebno določiti tudi obvezno opremo in določiti sankcije, če te opreme dimnikar nima.

 

Ivan Žohar opozori, da so se opustili normativi časa, ki so osnova za nadzor nad Cenikom. Analizo ima opravljeno in jo bo posredoval na Ministrstvo.

 

Leon Behin se strinja da mora biti cena podatek, ki je merljiv, se pravi je v ceni vključena vsebina storitve, poleg tega pa je pomembno še določitev tega, kdo to storitev lahko izvaja.

 

Ivan Žohar ima občutek, da se bo nekaj dalo premakniti naprej vendar so se v preteklosti spremembe na pobudo dimnikarjev zgodile v relativno kratkem času, pobude s strani CI pa nikoli. Še več uporabniki, naj ne bi bili dovolj osveščeni, da bi sami skrbeli za lastne kurilne naprave.

 

Leon Behin je prepričan, da bomo prisluhnili vsakemu predlogu enako, vendar ne bomo skakali na vrat na nos v spremembe.

 

Jožef Škof poda mnenje, da je potrebno takoj odpraviti storitve, kjer koncesionar kontrolira samega sebe, kot je to pri čiščenju in pregledovanju zračnikov.

 

Vito Lojk opozori v zvezi z meritvami, da je predvsem pomembno, da tisti, ki ima pooblastilo opravi storitev tako, da se zaščiti uporabnik. Zavedati se je tudi potrebno, da ima dimnikar naloge obveščanja različnih inšpekcij v primerih preseganja emisij.

 

Leon Behin pove, da tudi zaradi kadrovskih omejitev, upamo, da bo preteklosti čim manj in se bomo ukvarjali s prihodnostjo. Težišče dela za naprej bo razprava o spremembi izvajanja storitev. V vmesnem času, poleg omenjenega je pomembna tudi evidenca kurilnih naprav, ki bi odpravila kar nekaj anomalij, na katere je opozorilo tudi Računsko sodišče. Nadalje je potrebno dogovoriti z institucijami, ki izobražujejo dimnikarje zahtevane vsebine in po potrebi uvesti nove učne programe. Osebno bi želel, da bi se dimnikarji identificirali, kakor je v drugih poklicih.

 

V zaključku srečanja je bila od vseh prisotnih poudarjena potreba po kvalitetno opravljenih storitvah. Strokovni nadzor je tudi do spremembe predpisov potrebno okrepiti in kaznovati koncesionarje, ki ne spoštujejo predpisov.

 

 

 

Pripravil/a:

mag. Vito Lojk                                                            

 

Sektor za javne službe varstva okolja 

                                                                                              Leon Behin

                                                                                  v.d. generalnega direktorja

 

 

 

 

Poslati:

-       naslovnik

-       spis, tu